Velik del vašega zadovoljstva z razrezom hlodovine na terenu bo v največji meri odvisen od tega,  kako bo les obdelan po razrezu z mobilno žago DAJK (mobilnazaga.com). Pomembno je, da razumete pomen sušenje lesa in kako sami pripravite povsem preprosto, vendar učinkovito skladovnico.

Razlogov, zakaj je potrebno les sušiti, je več.

1. S sušenjem povečamo togost, trdoto in trdnost samega lesa. Lesu, ki ga npr. osušimo na 15 % vlažnosti, se njegova trdnost poveča za vsaj 50 %.

Vir: http://damontallen.github.io

Vir: http://damontallen.github.io

2. S sušenjem zmanjšamo ali celo odstranimo morebitne madeže v lesu oziroma razpad lesa. Sušenje lesa prav tako zmanjša njegovo maso za 35 % ali več. Ta podatek je zelo pomemben, če boste postavljali ostrešje hiše na klasičen – ročni način, kjer vsak kilogram šteje.

3. S sušenjem lesa povečamo t.i. dimenzionalno stabilnost. V prejšnjih člankih smo že omenili, kako se les krči in zvija po različnih smereh (LINK).

Za domače potrebe les sušimo na dva načina:

klasično zračno sušenje (skladovnica), s katerim lahko v Sloveniji dosežemo vlažnost med 15 % in 20 % ter

v zadnjem času popularno »solarno« sušenje, ki pa ni preprosto. S »solarnim« sušenjem dosežemo vlažnost med 7 % in 8 %.

Več o »solarnem« sušenju si bomo pogledali v naslednjih člankih, tokrat si poglejmo zračno sušenje s skladovnico.

Pravilno zlaganje lesa v zračni skladovnici

Razrezan les mora biti v skladovnici zložen na način, da je njegova maksimalna površina čim bolj izpostavljena zraku in nemotenemu izhlapevanju vode. Zračna skladovnica zahteva stabilne temelje, ustrezno postavitev same skladovnice, pravilno zlaganje in razmik med samim lesom in na koncu tudi pravilno izvedbo strehe.

Izgradnja skladovnice

Temelji

V podjetju DAJK, razrez hlodovine na terenu Dejan Klančar s.p. vam priporočamo, da, če je le možno, skladovnico za sušenje razrezanega lesa postavite na suho, trdno in ravno podlago. Podlago, ki ni betonska, je potrebno očistiti vseh trav in ostalega rastlinja. Če bo skladovnica uporabljena na daljši rok, oziroma za več let, vam svetujemo, da odstranite cca. 20 cm zemlje. Na izkopan del položite folijo in nanjo nasujte gramoz.

Sledi postavitev temeljev, pri čemer lahko uporabimo betonske bloke, stare železniške tire, višje tramove itd. Na temelje položimo prečne lesene nosilce in po potrebi prvo vrsto letvic.

Zlaganje lesa v skladovnico

Zaželeno je, da je razrezan les, ki ga zlagamo v skladovnico, predhodno sortiran na enake dolžine in debeline.

Praktično pravilo pravi, da na spodnji del skladovnice zlagamo debelejši les in višje tanjši les. Razlogov za to je več: od povečane stabilnosti skladovnice, zvijanja razrezanega lesa in predvsem dejstva, da se bo tanjši les osušil hitreje kot debelejši.

Razrezan les zlagamo v skladovnico čimprej po sami izvedbi žaganja (če je le možno v manj kot 24 urah). Med vrste vstavljamo letvice enakih dimenzij, ki morajo biti v liniji s spodnjimi temelji (ena nad drugo). Dimenzija letvic je 16mm za debelino lesa od 12-30 mm, 25 mm za debelino 30-60 mm, za debelejše deske pa 40 mm. V praksi se uporablja večinoma letvice debeline 25 mm.

Letvice morajo biti ravne, enake debeline, brez grč, morebitnih madežev in, če je le možno, že osušene (v realnosti je to običajno težko izvedljivo, zato se lahko uporabijo tudi ne povsem osušene letvice). Višina skladovnice je praviloma visoka do višine naše glave. Dostop do lesa mora biti namreč preprost in predvsem varen.

Če bo les pravilno zložen in pravilno letvičen, bo sama teža skladovnice preprečevala prekomerno zvijanje lesa (z izjemo lesa na zgornjih plasteh). Praviloma se na vrh skladovnice zloži les slabše kvalitete. Prav tako lahko na zgornjo plast postavimo betonske bloke ter s tem obtežimo gornje plasti.

Streha skladovnice

Za izvedbo strehe lahko uporabimo katerokoli kritino, čeprav določene analize lesnih fakultet kažejo, da uporaba plastičnih kritin ni najboljša izbira. Zelo pomembno je, da je streha postavljena vsaj 15 do 20 cm višje, kot je zadnja plast zloženega lesa in da streha presega na vsaki strani zložen les za vsaj 30 cm. Seveda mora biti izveden tudi pravi naklon strehe, saj ne želimo, da streha zamaka les, ki se suši.

Čas sušenja lesa

Mehak les se suši hitreje kot trd les. Čas sušenja je odvisen od naravnih pogojev ter od tega, kdaj je bilo drevo posekano, debeline razrezanega lesa, kvalitete izvedbe skladovnice (vpliv vetra, sonca itd). Eno izmed pravil “preko palca” pravi, da za vsak centimeter lesa, narava potrebuje 2 meseca ob pogoju, da je bil les posekan v zimskem času, ko je vsebnost vlage najmanjša. Drugi pa pravijo nekako takole: deska smreke (colarica – 2,5cm) se posuši v enem letu, enak hrast pa v dveh letih.

The post Sušenje razrezanega lesa appeared first on Mobilna žaga DAJK.

Les je naravni material, ki ima svoje specifične lastnosti kot je gostota, trdota, vlažnost itd. Prav vlažnost lesa je tista specifika pri kateri se upošteva nominalna mera. To je mera lesa (oziroma izdelka), ki jo ima les pri 20% vlažnosti in jo predpisujejo standardi.

Seveda hlodovine praktično nikoli ne žagamo pri njegovi nominalni vlažnosti 20%, razen redkih posameznikov, ki hlodovino (olupljeno) v celem sušijo v gozdu vsaj 2 leti ali več tako, kot so včasih počeli naši dedje.

Prikaz priprave hlodovine za sušenje “na stari” način, kjer se hlodovina v celem suši v godzu vsaj 2 leti.
Vir: lasten (Dejan Klančar)

Največkrat žagamo hlodovino z vlažnostjo 50% ali več in takrat govorimo o dejanskih merah žaganega lesa.

Sveže žagana hlodovina izgublja vlago in se posledično s tem tudi krči. Krčenje poteka tako radialno (v smeri polmera), tangencialno (v smeri branik) in aksialno (v smeri vzdolžne osi). Zato je pomembno, da pri žaganju sveže hlodovine upoštevamo t.i. nadmero.

Nadmera je dodatek k meri, ki jo dodajamo zato, da ima les zahtevane mere tudi takrat, ko se bo osušil na 20% vlažnosti.

Nadmera ni enotna in je odvisna od vrste lesa. Sam odstotek nadmere dobimo iz tabel pri čemer največkrat uporabljamo naslednje nadmere:

The post Mere žagane hlodovine in krčenje lesa appeared first on Mobilna žaga DAJK.