Ko govorimo o merah žagane hlodovine in krčenju lesa moramo vedeti nekaj osnovnih zadev.

Les je naravni material, ki ima svoje specifične lastnosti kot je gostota, trdota, vlažnost itd. Prav vlažnost lesa je tista specifika pri kateri se upošteva nominalna mera. To je mera lesa (oziroma izdelka), ki jo ima les pri 20% vlažnosti in jo predpisujejo standardi.

Seveda hlodovine praktično nikoli ne žagamo pri njegovi nominalni vlažnosti 20%, razen redkih posameznikov, ki hlodovino (olupljeno) v celem sušijo v gozdu vsaj 2 leti ali več tako, kot so včasih počeli naši dedje.

Prikaz priprave hlodovine za sušenje “na stari” način, kjer se hlodovina v celem suši v godzu vsaj 2 leti.
Vir: lasten (Dejan Klančar)

Največkrat žagamo hlodovino z vlažnostjo 50% ali več in takrat govorimo o dejanskih merah žaganega lesa.

Sveže žagana hlodovina izgublja vlago in se posledično s tem tudi krči. Krčenje poteka tako radialno (v smeri polmera), tangencialno (v smeri branik) in aksialno (v smeri vzdolžne osi). Zato je pomembno, da pri žaganju sveže hlodovine upoštevamo t.i. nadmero.

Nadmera je dodatek k meri, ki jo dodajamo zato, da ima les zahtevane mere tudi takrat, ko se bo osušil na 20% vlažnosti.

Nadmera ni enotna in je odvisna od vrste lesa. Sam odstotek nadmere dobimo iz tabel pri čemer največkrat uporabljamo naslednje nadmere: