Kozolec je namreč lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo. Kozolce delimo na enojne in dvojne kozolce. Približno 80 % vseh kozolcev najdemo v Sloveniji. Najdemo pa jih tudi na severovzhodu Italije in jugu Avstrije, saj tam živi slovenska manjšina (vir:wikipedija).

(Vir:wikipedija)

Za naročnika smo žagali tako les za ostrešje (lege, špriovci, tramovi, škarje itd), kot tudi raznovrstne letve, deske colarice in plohe.

Jani je imel zelo lepo hlodovino smreke, zato je bilo žaganje pravi užitek. Na spodnjih slikah je hlod smreke, ki mu v mobilni žagi DAJK pravimo kar “kapitalec”. Tako namreč poimenujemo najdebelejši hlode naročnika (tako kot ribiči največje ribe) iz katerega smo narezali precejšen delež letev 50/40, desk itd.

Delo je potekalo izredno tekoče zaradi uigranega tima z Janijem na čelu (Miro, Klemen in ostali), ki so s svojo mehanizacijo hitro odvažali in privažali les.

Na koncu žaganja je teren izgledal kot da nismo nič delali, saj so uporabili čisto ves lesni material (krajnike, žamance in tudi žagovino). Popolna izraba lesnega materiala in možnost vpliva naročnika pri samem žaganju sta ena izmed ostalih prednosti razreza hlodovine na terenu z mobilno žago DAJK.

Res smo se imeli fino, saj je bilo poleg dela v pavzah tudi precej heca in vzpodbujanja na račun hladnega vremena.

Po objavi tega članka se nam je javil gospod Jani in nam poslal slikice obnove njihovega kozolca. Z njegovim dovoljenjem objavljamo slike pred in po obnovi.

The post Razrez hlodovine za kozolec v Letušu appeared first on Mobilna žaga DAJK.

Obisk v Sloveniji je Robert Fret izkoristil tudi za srečanje z nami, pri čemer smo se nekaj ur pogovarjali o tehničnih lastnostih ter komponentah žage, naših izkušnjah ter mnenju po morebitni izboljšavah.

Brez pretiravanja lahko rečemo, da smo se z Robertom takoj »ujeli«. Z obeh strani je bilo čutiti splošno navdušenje nad poznavanjem žage in njene tehnike. Robert ima stik z mnogimi strankami. Dejal je, da redko sreča stranke, ki izkazujejo veliko zanimanje za tehniko in imajo hkrati željo pridobiti novo znanje. Veselilo ga je, da je žaga lepo vzdrževana (po njegovem zelo pedantno).

Robert nas je osebno povabil v njihovo tovarno, kjer si bomo lahko pogledali razvojni oddelek, proizvodnjo ter seveda končno montažno linijo. Povabilo na obisk bomo z veliki veseljem izkoristili ter spoznali tudi ostale člane ekipe Woodmizer, s katerimi trenutno sodelujemo samo na daljavo (Jacob Money itd.).

Še enkrat se zahvaljujemo Robertu Fretu, enemu ključnih mož Woodmizer-ja, za obisk v podjetju mobilna žaga DAJK. Njegov obisk oziroma obisk predstavnika Woodmizer-ja je na nas naredil izjemen vtis. To je še en dokaz, zakaj je Woodmizer številka 1 v svetu mobilnih žag.

Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, pri čemer je nastalo nekaj slik, ki jih z veseljem delimo z vami.

The post Obisk Roberta Freta (Woodmizer Industries) v mobilni žagi DAJK appeared first on Mobilna žaga DAJK.

Gospod Matjaž je povedal, da je mizar in da se ukvarja z izdelavo izdelkov iz masive. Dejal je, da ima znanca blizu Slovenskih Konjic, ki mu doma leži le en hlod oreha. Zanimalo ga je, ali smo pripravljeni priti za tako majhno količino, en hlod, saj bi njegov znanec želel imeti iz tega hloda mizo.

Res je, da je prevoz mobilne žage za samo en hlod povsem neekonomičen, vendar, zaradi ljubezni in spoštovanja do lesa, nismo imeli srca zavrniti prošnje, še posebej ker gre za oreh, s katerim se do sedaj še nismo srečali. Matjažu smo potrdili razrez in se dogovorili, da nas lastnik oreha pokliče na mobilni telefon DAJK 070 77 00 55, da se dogovorimo za termin razreza (žaganja) hlodovine z mobilno žago.

In tako nas je prejšnji teden poklical gospod Damjan in povedal, da se nahajajo blizu Slovenskih Konjic, natančneje v Gabrovniku. Dogovorili smo se za termin. V petek popoldan smo se z mobilni žago odpravili v Gabrovnik, ki je le dobrih 10 kilometrov oddaljen od Loč.

Prispeli smo na lepo urejeno posestvo z vinogradom in čudovitim razgledom na Konjiško dolino ter širšo okolico. Gospod Damjan nam je povedal, da smo na domačiji Vinogradništva Celcer, ki se že vrsto let ukvarja s pridelavo štajerskih vin. Kaj kmalu je prišel tudi »gospodar«, g. Celcer, in skupaj smo se na hitro zaklepetali o njihovi domačiji, vinogradu in seveda naši mobilni žagi.

Da je naša žaga res nekaj posebnega in nepoznanega je priznal tudi g. Celcer, saj si je predstavljal, da bomo prišli »s traktorjem in razvlekli tire in potem nanje naložili hlod, vlekli dolge kable za elektriko …«, v resnici pa pred stranko stoji sodobna žaga, z lastnim pogonskim motorjem in z nadvse zavidljivimi sposobnostmi žaganja.

Ker nas je čas že pošteno preganjal, smo žago parkirali ob hlodu in v naslednjih 10 minutah je bil oreh s pomočjo hidravličnih dvigal na žagi, pripravljen za razrez (žaganje).

Hlod oreha smo natančno premerili in ga na žagi obračali v položaj z namenom, da stranka dobi maksimalni možni izkoristek. Sledila je kalibracija in programiranje žaginega računalnika in žaga je pripravljena za prvi rez.

Po prvih dveh tankih rezih so sledili tisti »pravi« rezi. Z mizarjem Matejem sva se že prej dogovorila, da naj iz oreha žagam 50 mm (5cm) plohe v t.i. »plain« tehniki žaganja in naj bodo v celem, torej brez t.i. žamanja. V žagarski stroki takšnim rezom pravijo »bullsi«.

Ko smo razrezali prvi 50 mm ploh smo vsi nestrpno pričakovali videz notranje strukture oreha (bo oreh v notranjosti napokan, mogoče gnil ali črviv) in hitro se je izkazalo, da je notranjost pravzaprav zelo dobra in uporabna za izdelavo izdelka iz masive.

Sledili so še preostali rezi in skupaj smo za g. Damjana iz orehovega hloda dobili 7 lepih 50 mm plohov.

Po zaključku žaganja je sledila še obvezna lastna kontrola kvalitete žaganih plohov, čiščenje ter priprava žage za odvoz domov.

Za konec smo vsi skupaj sedli za mizo ob hiši, poklepetali in občudovali čudovit razgled na Konjiško dolino, Žiče, Loče, pa vse do Boča ter zelo lep vinograd.

Seveda brez degustacije Celcarjevih vin ni šlo, zato so lahko tisti, ki niso vozili žage domov, brez skrbi poskusili okus in kvaliteto le teh, pri čemer zatrjujejo, da so izredno dobra J. Ker voznik seveda ne sme piti alkohola, je prejel s strani Celcerjevih v dar buteljko Rumenega muškata. Potrdimo lahko, da so vina brez dvoma odlična.

Tako se je končal še en dan za mobilno žago DAJK in zadovoljstvo na obeh straneh.

Če vas zanima kako je izgledalo žaganje oreha si oglejte galerijo oziroma video posnetek spodaj.

The post Razrez oreha z mobilno žago na terenu (Vinogradništvo Celcer) appeared first on Mobilna žaga DAJK.

Rečem lahko, da imam že od nekdaj dve želji: prva in daleč najpomembnejša še danes je ljubezen do letenja, letal in letalske tehnike. Druga pa je tista, ki je omenjena že na začetku članka, torej imeti svojo žago.

Verjetno ima ta želja tudi “gensko preddispozicijo”, saj sta bila pra dedek in pra pra dedek gozdarja, holcarja oziroma kakorkoli so že poimenovali te ljudi 150 let in več nazaj.

Težke razmere na eni strani in obljubljeno boljše in “lažje” življenje na drugi strani so pripeljali do tega, da se je družinska tradicija gozdarstva prekinila. Družina se je preselila v rudarske kraje, natančneje v Trbovlje, in se namesto gozdarstva začela ukvarjati z rudarstvom. Temu je sledilo postavljanje novega doma, snovanje družine itd.

Prvo srečanje z žago in prvi koraki v svet žagarstva pred 25 leti

Pred približno 25 leti je v nekem naključnem trenutku prišla priložnost, da za relativno mali denar odkupimo žago za razrez hlodovine. Seveda so bila moja pričakovanja o žagi takrat neprimerno večja od kasnejše realnosti. Predstavljal sem si, da gre za “pravo žago”, se pravi tračno žago z velikimi kolesi, pravimi primeži itd. Seveda temu ni bilo tako in žaga, ki sem jo videl, je bila pravo nasprotje.

Starejši gospod me je, kot čistega neuka, podučil, da se tej žagi reče “gater žaga”, da ima en list, ki ga žene kolo in preko ekscentra vleče žagin list sem ter tja in na ta način reže les. Mene je seveda zanimalo samo to ali lahko žagam z njo ostrešje (“rušt”) za  gospodarsko poslopje (ravno takrat smo prenavljali eno poslopje, denarja za nakup lesa in žaganja seveda ni bilo) in če lahko deluje na 1-fazni elektro motor. Odgovor je bil pritrdilen in želja po imetju žage je prevladala razum. Žaga je bila kupljena in odpeljana domov. Že takrat je imela žaga za seboj vsaj 30 let, kar pomeni, da danes žaga šteje vsaj 55 let.

Začelo se je spoznavanja naše “gater” žage z vsemi lepimi in manj lepimi izkušnjami. Sprva izkop in betoniranje malih betonskih stebrov, polaganje in varjenje tračnic po kateri se žaga premika na način, da jo ti potiskaš naprej, nastavljanje mačkov itd. Po enem tednu je končno prišel čas, ko smo prvič zagnali žago, nanjo položili prvi hlod smreke debeline “neverjetnih” 25 cm in odžagali prvi rez.

Joj, ko bi videli kakšno navdušenje je bilo to, ko se je prvi hlod smreke spremenil v špirovec za ostrešje. To, da je bil špirovec na eni strani 2,5 cm ožji kot na drugi strani sploh ni motilo, da o žaganju kakšnih desk in plohov niti ne razmišljamo. Tudi to ne, da je bilo potrebnih skoraj 45 minut  za razrez “boge” smreke, še manj, da je bilo potrebno težko žago (cca 250kg) po vsakem rezu na roke potisniti nazaj po bregu.

In tako smo žagali par dni in kaj hitro spoznali, da gre zadeva zelo počasi in da bomo ob takem tempu razžagali les za ostrešje gospodarskega poslopja verjetno šele po 14 dneh . Ena od ključnih omejitev je bil absolutno podhranjen 1-fazni elektro motor,  ker 3-faznega elektro priključka ni bilo možno dobiti. Ker pa smo vztrjani in trmasti, smo za določene težave našli rešitve.

Je rešitev podhranjenega elektro motorja žage kultna kosilnica BCS?

Nekoč je imela skorajda vsaka kmetija doma še danes zelo priljubljeno kosilnico BCS, katera je za lasten pogon uporabljala mislim da ACME-jev motor, cca 7KM. To je bilo v primerjavi z elektro motorjem na žagi kar 5x več moči.

Motor sva z očetom odstranila iz kosilnice, naredila novi nosilec, ga zavarila na žago in motor montirala nanjo, potem pa … Akcija!. Razlika je bila očitna, saj je žagin list zarezal v smrekov hlod vsaj 3x hitreje kot prej. Z očetom sva si po prvem metru žaganja v stilu risanke “A JE TO” segla v roke … mojstra pač .

Že sva mislila, da sva zadevo rešila, ko sva opazila, da se sama žaga zaradi tresenja motorja preveč premika. Hlod je sicer bil razžagan precej hitreje, samo kaj, ko je bil špirovec takšen, da je imel več “valov” kot nizki val salonitne kritine (salonitke) iz Anhovega .

Torej je sledila nova dodelava žage, kaj pa drugega.  Nanjo sva  obesila cca 100 kg uteži, kar bi naj žago obtežilo ter jo stabiliziralo in rez žage bi naj bil za silo dober … 4 cm gor ali dol pravijo . In res je bilo boljše, špirovec ni bil več tako valovit kot prej.

Mislim, da sva razžagala nekje 3 hlode, ko so začeli zaradi obtežitve žage pokati betonski stebri in posledično vodila . Za silo sva sanirala poškodbe, odstranila pol uteži, zmanjšala obrate na motorju od BCS-ke in res počasi v par tednih razžagala hlodovino za ostrešje. O kvaliteti razreza sedaj ne bi razpravljal, saj je streha vse prekrila .

In stanje po 25 letih?

Prejšnji teden pa je prišel čas, da se naša stara – prva žaga “poslovi”.  Ob tem so na plan prišli spomini na dogodke ter zgoraj zapisane peripetije. Zgodbe, ki so pomagale graditi naše podjetje, nekaj, kar je sanje spremenilo v resničnost. Na mestu, kjer se je zadnjih 25 let nahajala žaga, sedaj gradimo večji prostor za zračno skladovnico.

Žago smo naložili na prikolico in jo odpeljali na DINOS za staro železo.

Danes sva ponosna lastnika podjetja DAJK in nove žage za razrez hlodovine, še več, mobilne žage, s katero pridemo neposredno k strankam na teren. Nič več truda pri nalaganju hlodovine na voz, nič več klicanja in čakanja na prevoznika, ki bo peljal les na žago, nič več stroškov prevoza na ter iz žage.

Sedaj se celoten postopek razreza hlodovine izvede pri stranki ob dogovorjenem terminu. Stranka sodeluje pri razrezu, saj pred razrezom vsakega hloda pove, kako želi, da hlod razrežemo in kar je  tudi pomembno, stranka je prepričana, da je ves razrezan les resnično njen. Poudariti pa je potrebno tudi, da je z mobilno žago hlodovina razrezana kvalitetno (govorimo o odstopanju do maksimalno 2mm) in cenovno ugodno.

The post Po 25 letih se je poslovila naša prva žaga za razrez hlodovine appeared first on Mobilna žaga DAJK.

Digitalni marketing in segmentacija ter ozko targetiranje je le eden od načinov naše predstavitve. Naše ciljne skupine nagovarjamo tudi preko klasičnih medijev, zato smo pripravili kratek radijski oglas.

Zavedamo se, da mnoge stranke ne vedo, da lahko danes s sodobno tehnologijo pridemo neposredno na dom in tam razrežemo njihov les za ostrešje (grušt), deske, plohe in druge asortimente.

Že veste katere so prednosti naše mobilne žage DAJK?

brez stroškov prevoza hlodovine

brez napora nalaganja hlodovine

prilagodljivost vašim željam

prilagodljivost vašim željam

sekundarne surovine

sledljivost in zagotovilo

Več o naših prednostih si lahko preberete TUKAJ.

The post Mobilna žaga DAJK se strankam predstavlja preko radijskih oglasov appeared first on Mobilna žaga DAJK.

Saj razumemo, da ne verjamete  in da mislite, da papir ali ekran preneseta vse, realnost pa je nekaj drugega. To bi namreč pomenilo nekaj takšnega, kot bi v litrsko steklenico natočili liter in pol tekočine, kajne? V osnovi drži, vendar drži tudi to, da z iznajdljivostjo ter natančnostjo naše mobilne žage lahko zelo elegantno zaobidemo fizično omejitev 9.1 metra.

Zadnja stranka, pri kateri smo žagali prejšnjo soboto, nam v hecu reče »na koncu pa vržemo na žago še en 10,5 metrski hlod, pa smo rešeni«. Sprva se vsi nasmejimo, ker vemo, da mobilna žaga ne more po vodilih »potovati« več kot 9.1 metra, saj je na koncu vodil mehanska zapora, ki preprečuje, da bi žaga »padla« iz vodil. DAJK-ovci pogledamo hlod, ki je ležal na tleh, pogledam mobilno žago in rečemo, »no pa dajmo to sedaj, zakaj bi čakali do konca«. Vsi se smejimo in kaj kmalu je ekstremno dolgi hlod pred mobilno žago in v naslednji minuti že na žagi.

»Uuuuulalaa … kakšna dolžina« … začetek hloda je čisto na začetku mobilne žage in pred žaginim listom je vsega 1 cm prostora, na koncu pa hlod gleda več kot meter in četrt čez konec žage. Pošteno in brez sramu vam povemo, da smo takšno žaganje izvajali prvič, zato smo morali najti rešitev, ki nam bo (je) omogočala, da preidemo fizično omejitev 9.3 metra dolžine mobilne žage.

Zelo hitro smo »iznašli« celoten postopek, ki vključuje večkratno uporabo računalniškega programatorja ter senzorjev žage, izkušnje pri hkratnem upravljanju 5 hidravličnih pomagal, s katerim fizično manipuliramo hlodovino in tudi nekaj pomoči stranke oziroma njenih pomagačev.

Postopek res ni enostaven, še manj uporaben v serijsko dnevnem žaganju. Pri prvem hlodu tudi ne hiter, vendar je bilo že pri drugem hlodu povsem drugače, saj je bil celoten razrez 10.5 metrskega hloda za lego ostrešja izveden v polovičnem času (15 minut).

Rezultat vsega? Zelo lepa in dolga lega za ostrešje, zelo zadovoljna stranka in ponos, da smo v mobilni žagi DAJK lahko naredili nekaj, kar je fizično v osnovi nemogoče. Mogoče bi morali razmisliti, da naš slogan Mobilnost je naša pika n »i« zamenjamo s znanim sloganom Celjskega podjetja Kovinotehna, ki se je glasil »Nemogoče je mogoče«.

Če vas zanima kako je izgledalo žaganje hlodovine dolžine 10,5 metra si oglejte galerijo oziroma video posnetek spodaj.

The post Za naše stranke naredimo tudi “nemogoče” – žaganje hlodovine dolžine 10,5 metra appeared first on Mobilna žaga DAJK.

Tako kot vsaka naprava je tudi naša mobilna žaga bila deležna prvega rednega servisa. Števec žage je pri stranki pokazal 60 ur, kar pomeni prvi t.i. »nulti« servis.

Gre za povsem rutinski servis, ki vključuje:

• Menjava olja v dizelskem motorju
• Zračni filter
• Naftni filter
• Hladilni sistem
• Akumulator
• Nastavitev napetosti jermenov alternatorja
• Nastavitev napetosti jermenov glavnega pogonskega sklopa
• Nastavitev napetosti verige pomika glave
• Čiščenje vodil žage
• Nastavitev obratov motorja v prostem teku
• Mazanje pregibnih delov

Menjava olja v dizelskem motorju

Mobilna žaga, ki jo uporabljamo v podjetju DAJK Dejan Klančar s.p. iz Loč pri Slovenskih Konjicah (MobilnaZaga.com), je opremljena z lastnim dizelskim motorjem vrhunskega japonskega proizvajalca Kubota. Lasten dizelski motor zagotavlja, da smo z mobilno žago povsem neodvisni od električne energije, zato lahko žagamo hlodovino na terenu ali doma tudi tam, kjer stranke nimajo električnega priključka.

V Kubotin motor mobilne žage gre 3,8 liter olja (skupaj z oljnim filtrom) tipa 10W-40. Sami smo izbrali olje Shell Helix HX7 10W-40, čeprav smo sprva misli, da bi uporabili Shell Rimulo R6. Slednji namreč velja za najboljše olje za visoko obremenjene delovne stroje, ker omogoča menjavo na 500 delovnih ur. Glede na dejstvo, da bomo na naši mobilni žagi menjali olje vsakih 100 ur (200 ur oljni filter po navodilih Kubote), bo Shell Helix HX7 10W-40 zagotovo dobra izbira.

Zračni filter

Na vsakih 100 ur je potrebno očistiti zračni filter mobilne žage, vendar ker gre za tip suhega filtra, ga ne smemo čistiti z oljem, nafto itd. Zračni filter samo izpihamo (menjamo po potrebi) ter očistimo notranjost. 

Naftni filter

Naftni filter se na žagi menja vsakih 400 ur. Na 50 ur samo preverimo, če se v filtru oziroma v drenažnem delu nahaja morebiti voda ter jo po potrebi dreniramo.

Hladilni sistem

Na vsakih 8 ur preverimo in očistimo hladilnik (cooler) mobilne žage. Očistimo ga z zrakom ali vodo (seveda ob hladnem motorju). Preverimo, da je v sistemu dovolj hladilne tekočine in po potrebi dolijemo. Pri tem je zelo pomembno, da v aluminijaste hladilnike vlivamo izključno hladilno tekočine glycol v razmerju 1:1 z destilirano vodo. Po navodilih proizvajalca motorja mobilne žage (Kubota) gre v hladilni sistem 3,1 liter hladilne tekočine.

Akumulator

Vsakih 50 ur preverimo količino elektrolita in ga po potrebi dolijemo.

Nastavitev napetosti jermenov alternatorja

Po navodilih proizvajalca mobilne žage Woodmizer je potrebno na 500 ur preveriti napetost jermena alternatorja in na vsakih 1000 ur menjava le tega. Mi smo opazili, da je bil jermen alternatorja že pri 50 urah premalo napet, zato se je včasih slišal rahlo cvileč glas.

Nastavitev napetosti alternatorja na mobilni žagi je preprost postopek.

Najprej z pritiskom v sredino jermena preverimo samo napetost.

Jermen bi se moral pri sili cca 10kg (močan pritisk s prstom) upogniti največ med 7 in 9 mm. Če temu ni tako, je potrebno najprej odviti »kontra« matico na vodilu alternatorja. Na drugi strani »kontra« matice je »privijalna« matica in to privijamo toliko časa, da je jermen pravilno napet.

Nastavitev napetosti jermenov glavnega pogonskega sklopa

Dokumentacija Woodmizerja pravi, da je potrebno pri prvih 20 urah preveriti napetost glavnih pogonskih jermenov (dva jermena) in nato vsakih 50 ur. Za mobilno žago, ki jo uporabljamo v podjetju DAJK Dejan Klančar s.p. iz Loč pri Slovenskih Konjicah (MobilnaZaga.com) in je opremljena z dizelskim motorjem mora biti napetost obeh dveh jermenov takšna, da se pri sili 7,2 kg upogneta 11 mm.

Nastavitev napetosti verige pomika glave

Pri cca. 50 urah uporabe mobilne žage smo opazili, da se v določenem trenutku pri dvigu ali spuščanju glave žage pojavi neprijeten (srhljiv) mehanski zvok. Ugotovili smo, da je vzrok tega zvoka premalo napeta veriga pomika glave. Dokumentacija pravi, da mora biti napetost veriga takšna, da se veriga na sredini od stebra vda za cca. 25mm pri čemer mora biti glava žage dvignjena na maksimalno višino. Po napenjanju verige se neprijeten zvok ni več pojavljal.

Čiščenje vodil žage

Zelo pomembno je, da vodila žage čistimo sproti ob samem žaganju. V mobilni žagi DAJK Dejan Klančar s.p. iz Loč pri Slovenskih Konjicah (MobilnaZaga.com), imamo na terenu vedno s seboj mali puhalnik oziroma motorni sesalnik za listje in po vsakem razžaganem hlodu spihamo vso žagovino iz žage.

Vsakih 8 ur je priporočljivo, da zgornje in spodnje vodilo očistimo morebitne žagovine ter smole in ob tem spodnje vodilo namažemo z Dextron ATF oljem

Prav tako je potrebno na vsakih 50 ur z žage odstraniti t.i. “čistilec vodila” ter ga očistiti (prav tako glavna kolesa na vsakih strani) ter notranjo stran čistilca vodila (filc) naoljiti z oljem 10W30 ali Dextron III ali podobnim.

Nastavitev obratov motorja v prostem teku

Po prvih 20 urah in potem na vsakih 200 urah je potrebno preveriti obrate motorja. Obrate z zgornjem načinu delovanja ne nastavljamo pač pa po potrebi nastavimo samo obrate v prostem teku. Ti morajo biti nekje med 1150 in 1200 obratov v minuti.

V mobilni žagi DAJK Dejan Klančar s.p. iz Loč pri Slovenskih Konjicah (MobilnaZaga.com) smo obrate nastavili še malce višje (bili so pod mejo), ker menimo, da dodatnih 50 obratov ne bo predstavljalo težav, temveč se bodo zaradi tega zmanjšale vibracije v prostem teku in s tem obremenitve na fiksno vpete elemente ostalih komponent motorja.

Mazanje pregibnih delov

Pregibne dele mažemo redno preko mazalnih nastavkov (niplov). Ti so razporejeni na vseh pregibnih delih, večinoma dobro vidni in lahko dostopni, nekaj pa jih je skritih in je potrebno za dostop do njih odstraniti kakšen pokrov itd.

The post Vzdrževanje mobilne žage je osnova za kvalitetno storitev appeared first on Mobilna žaga DAJK.

Osnovna konfiguracija žage Woodmizer omogoča razrez hlodovine do dolžine 6.10 metra, vendar se v podjetju DAJK Dejan Klančar s.p. (MobilnaZaga.com) lahko pohvalimo z novo tehnično pridobitvijo.

Prejšnji teden smo dobili težko pričakovani dodatni 3 metrski podaljšek. Omenjeni podaljšek nam omogoča, da z našo mobilno žago izvajamo storitev razreza hlodovine na terenu do skupne dolžine 9.10 metra.

Na slikah spodaj lahko vidite, kako je potekala montaža in umirjanje novega podaljška. Ker želimo, da je opravljena storitev razreza hlodovine na terenu z našo mobilno žago kar se da kvalitetna je bilo umirjanje podaljša časovno zelo zahtevno. Novi podaljšek in njegove “mizice” je bilo potrebno natančno (na 0.5 mm) nastaviti na skupno višino preostalih mizic.

Vsakršna odstopanja v tej fazi (v rangu milimetra) imajo lahko za posledico dejstvo, da bi na primer rezan les za ostrešje hiše (lega ali špirovec) imel proti koncu dolžine (9.30 metra) možno debelino dodatnega cm. Praktično vseh strank ter predvsem tesarjev, ki izdelujejo (montirajo) ostrešje dodaten cm nebi (z)motil in temu ne dajejo pomena, vendar vemo pa to mi, za kar nam ni vseeno.

Les namreč že sam po sebi nosi svoje lastnosti in dinamiko, ki močno vpliva na celotno izvedbo natančnosti storitve in na katerega žal kljub maksimalnemu trudu včasih nimamo vpliva. Zato je potrebno toliko bolj paziti na detajle tam, kjer imamo vpliv in tako kompenziramo naravo samega lesa.

The post Maksimalna dolžina razreza hlodovine na terenu z mobilno žago appeared first on Mobilna žaga DAJK.

Če tudi vi potrebujete storitev mobilne žage DAJK pokličite 070 77 00 55 ali obiščite našo spletno stran www.mobilnazaga.com ali Facebook stran https://www.facebook.com/MobilnaZagaDAJK/ in skupaj bomo našli pravo rešitev za Vas.

The post Razrez hrastove hlodovine na terenu appeared first on Mobilna žaga DAJK.

Velik del vašega zadovoljstva z razrezom hlodovine na terenu bo v največji meri odvisen od tega,  kako bo les obdelan po razrezu z mobilno žago DAJK (mobilnazaga.com). Pomembno je, da razumete pomen sušenje lesa in kako sami pripravite povsem preprosto, vendar učinkovito skladovnico.

Razlogov, zakaj je potrebno les sušiti, je več.

1. S sušenjem povečamo togost, trdoto in trdnost samega lesa. Lesu, ki ga npr. osušimo na 15 % vlažnosti, se njegova trdnost poveča za vsaj 50 %.

Vir: http://damontallen.github.io

Vir: http://damontallen.github.io

2. S sušenjem zmanjšamo ali celo odstranimo morebitne madeže v lesu oziroma razpad lesa. Sušenje lesa prav tako zmanjša njegovo maso za 35 % ali več. Ta podatek je zelo pomemben, če boste postavljali ostrešje hiše na klasičen – ročni način, kjer vsak kilogram šteje.

3. S sušenjem lesa povečamo t.i. dimenzionalno stabilnost. V prejšnjih člankih smo že omenili, kako se les krči in zvija po različnih smereh (LINK).

Za domače potrebe les sušimo na dva načina:

klasično zračno sušenje (skladovnica), s katerim lahko v Sloveniji dosežemo vlažnost med 15 % in 20 % ter

v zadnjem času popularno »solarno« sušenje, ki pa ni preprosto. S »solarnim« sušenjem dosežemo vlažnost med 7 % in 8 %.

Več o »solarnem« sušenju si bomo pogledali v naslednjih člankih, tokrat si poglejmo zračno sušenje s skladovnico.

Pravilno zlaganje lesa v zračni skladovnici

Razrezan les mora biti v skladovnici zložen na način, da je njegova maksimalna površina čim bolj izpostavljena zraku in nemotenemu izhlapevanju vode. Zračna skladovnica zahteva stabilne temelje, ustrezno postavitev same skladovnice, pravilno zlaganje in razmik med samim lesom in na koncu tudi pravilno izvedbo strehe.

Izgradnja skladovnice

Temelji

V podjetju DAJK, razrez hlodovine na terenu Dejan Klančar s.p. vam priporočamo, da, če je le možno, skladovnico za sušenje razrezanega lesa postavite na suho, trdno in ravno podlago. Podlago, ki ni betonska, je potrebno očistiti vseh trav in ostalega rastlinja. Če bo skladovnica uporabljena na daljši rok, oziroma za več let, vam svetujemo, da odstranite cca. 20 cm zemlje. Na izkopan del položite folijo in nanjo nasujte gramoz.

Sledi postavitev temeljev, pri čemer lahko uporabimo betonske bloke, stare železniške tire, višje tramove itd. Na temelje položimo prečne lesene nosilce in po potrebi prvo vrsto letvic.

Zlaganje lesa v skladovnico

Zaželeno je, da je razrezan les, ki ga zlagamo v skladovnico, predhodno sortiran na enake dolžine in debeline.

Praktično pravilo pravi, da na spodnji del skladovnice zlagamo debelejši les in višje tanjši les. Razlogov za to je več: od povečane stabilnosti skladovnice, zvijanja razrezanega lesa in predvsem dejstva, da se bo tanjši les osušil hitreje kot debelejši.

Razrezan les zlagamo v skladovnico čimprej po sami izvedbi žaganja (če je le možno v manj kot 24 urah). Med vrste vstavljamo letvice enakih dimenzij, ki morajo biti v liniji s spodnjimi temelji (ena nad drugo). Dimenzija letvic je 16mm za debelino lesa od 12-30 mm, 25 mm za debelino 30-60 mm, za debelejše deske pa 40 mm. V praksi se uporablja večinoma letvice debeline 25 mm.

Letvice morajo biti ravne, enake debeline, brez grč, morebitnih madežev in, če je le možno, že osušene (v realnosti je to običajno težko izvedljivo, zato se lahko uporabijo tudi ne povsem osušene letvice). Višina skladovnice je praviloma visoka do višine naše glave. Dostop do lesa mora biti namreč preprost in predvsem varen.

Če bo les pravilno zložen in pravilno letvičen, bo sama teža skladovnice preprečevala prekomerno zvijanje lesa (z izjemo lesa na zgornjih plasteh). Praviloma se na vrh skladovnice zloži les slabše kvalitete. Prav tako lahko na zgornjo plast postavimo betonske bloke ter s tem obtežimo gornje plasti.

Streha skladovnice

Za izvedbo strehe lahko uporabimo katerokoli kritino, čeprav določene analize lesnih fakultet kažejo, da uporaba plastičnih kritin ni najboljša izbira. Zelo pomembno je, da je streha postavljena vsaj 15 do 20 cm višje, kot je zadnja plast zloženega lesa in da streha presega na vsaki strani zložen les za vsaj 30 cm. Seveda mora biti izveden tudi pravi naklon strehe, saj ne želimo, da streha zamaka les, ki se suši.

Čas sušenja lesa

Mehak les se suši hitreje kot trd les. Čas sušenja je odvisen od naravnih pogojev ter od tega, kdaj je bilo drevo posekano, debeline razrezanega lesa, kvalitete izvedbe skladovnice (vpliv vetra, sonca itd). Eno izmed pravil “preko palca” pravi, da za vsak centimeter lesa, narava potrebuje 2 meseca ob pogoju, da je bil les posekan v zimskem času, ko je vsebnost vlage najmanjša. Drugi pa pravijo nekako takole: deska smreke (colarica – 2,5cm) se posuši v enem letu, enak hrast pa v dveh letih.

The post Sušenje razrezanega lesa appeared first on Mobilna žaga DAJK.